McDonald's je zavrnil trditve v skupinski tožbi, ki podjetje obtožuje zavajanja potrošnikov s trženjem sendviča McRib kot izdelka iz svinjskih reber, medtem ko naj bi vseboval druge kose svinjine. Tožba izpostavlja ime in obliko sendviča kot elementa zavajanja.

Britanska bančna skupina HSBC je danes pričela s promocijsko kampanjo, v okviru katere novim uporabnikom premijskih storitev ponuja denarne nagrade v višini do 750 britanskih funtov. Ponudba je namenjena tistim komitentom, ki na banko prenesejo večje število svojih finančnih storitev oziroma znatna sredstva. Akcija pod imenom 'Bring More' predstavlja eno izmed agresivnejših tržnih potez banke v zadnjem obdobju, s katero želijo privabiti premožnejše stranke v svoj segment Premier. Strokovnjaki ocenjujejo, da gre za neposreden odziv na povečano konkurenco na trgu bančnih storitev, kjer se ponudniki spopadajo za zvestobo strank z visoko boniteto. Program vključuje takojšnje denarno povračilo ob izpolnjevanju določenih pogojev, ki vključujejo minimalne pologe in uporabo bančnih produktov za upravljanje premoženja. Ponudba začne veljati takoj in je časovno omejena, vendar banka ob tem poudarja, da so ugodnosti namenjene dolgoročnemu sodelovanju z novimi strankami.

Britanski funt (GBP/USD) je narasel za 0,29 % in dosegel raven 1,3500, saj je ameriški dolar (USD) izgubljal vrednost zaradi geopolitičnih napetosti in slabih gospodarskih podatkov iz ZDA. Indeks ameriškega dolarja (DXY) se je približal 200-dnevnemu drsečemu povprečju, medtem ko je par USD/CAD podaljšal zmagoviti niz že peti dan zapored in se trgoval 0,25 % višje.

Vrhunski dirkači svetovnega prvenstva formule 1 so se v pripravah na novo sezono spopadli z izjemno visokimi stroški za podaljšanje svojih tekmovalnih licenc. Max Verstappen, Lando Norris in Oscar Piastri so skupno odšteli približno milijon evrov za pridobitev superlicenc, ki so nujne za nastopanje v elitnem razredu motošporta. Sistem določanja cen licenc temelji na točkovnem izkupičku iz pretekle sezone, kar pomeni, da najuspešnejši vozniki plačujejo najvišje zneske. Pridobitev in vzdrževanje statusa voznika formule 1 zahteva znatne finančne vložke, saj Mednarodna avtomobilistična zveza (FIA) zaračunava fiksno pristojbino in dodatni znesek za vsako osvojeno točko v svetovnem prvenstvu. Ker so Verstappen, Norris in Piastri v lanskem letu dosegali vrhunske rezultate, so se njihove dajatve povzpele do rekordnih višin. Čeprav so ti zneski za povprečnega državljana astronomski, v svetu vrhunskega motošporta predstavljajo standarden strošek za zagotavljanje pravice do tekmovanja na najvišji ravni.

Tesco je v sklopu boja za stranke z Aldijem ponovno uvedel linijo izdelkov "Value" z modro-belimi črtami. Hkrati je obljubil ohranitev nizkih cen na 3000 izdelkih znanih blagovnih znamk, kot so Weetabix, Fairy Liquid, Heinz in Cadbury.

Britanska krovna sindikalna organizacija Trades Union Congress (TUC) je opozorila na naraščajočo nacionalno krizo zaradi stresa, povezanega z delom. Raziskava sindikatov je razkrila, da se delavci v Združenem kraljestvu spopadajo z rekordnimi ravnmi obremenitev, medtem ko delodajalci pogosto neustrezno ocenjujejo tveganja ali ne ukrepajo za zaščito duševnega zdravja svojih zaposlenih. Po podatkih TUC skoraj 80 odstotkov sindikalnih predstavnikov poroča o prisotnosti stresa kot ključne težave na delovnih mestih. Podatki Izvršnega odbora za zdravje in varnost (HSE) so še dodatno osvetlili razsežnost problematike, saj so v obdobju 2024/25 zabeležili kar 22 milijonov izgubljenih delovnih dni zaradi stresa. Sindikati pozivajo k takojšnjim sistemskim ukrepom za zmanjšanje prekomernih delovnih obremenitev, ki negativno vplivajo na produktivnost in splošno zdravje prebivalstva. Poudarjajo, da gre za vprašanje, ki zahteva nacionalno strategijo, saj trenutno stanje povzroča nepopravljivo gospodarsko in družbeno škodo.

Švicarsko podjetje Nestlé je sprožilo svetovni odpoklic določenih serij otroške prehrane blagovnih znamk BEBA in ALFAMINO, potem ko so v izdelkih odkrili nizke koncentracije toksina. Ukrep neposredno zadeva tudi avstrijski trg, kjer je tamkajšnje ministrstvo za zdravje staršem svetovalo, naj izdelkov ne uporabljajo in jih vrnejo na prodajna mesta, kjer jim bodo povrnili kupnino. Podjetje zagotavlja, da do tega trenutka niso zabeležili nobenega primera obolenja ali zdravstvenih težav pri dojenčkih, ki bi bili povezani z uživanjem omenjenih izdelkov. Kljub nizkim vrednostim nečistoč so se v podjetju odločili za preventivni odpoklic, da bi zagotovili najvišjo stopnjo varnosti za potrošnike. Podrobnejše informacije o serijah in rokih uporabe so na voljo na spletnih straneh proizvajalca in pristojnih nacionalnih organov za varno hrano.

Podjetje Dr. Muscle, ki razvija aplikacijo za vadbo s pomočjo umetne inteligence (UI), je objavilo, da je z zamenjavo človeških razvijalcev z orodji UI prihranilo približno 125.000 ameriških dolarjev letno. Podjetje je lansiralo novo različico svoje aplikacije, imenovano Dr. Muscle X, ki je bila v veliki meri zgrajena z uporabo pomožnih orodij UI za kodiranje. Odločitev za prehod na avtomatizacijo je spodbudila negativna izkušnja z zaposlovanjem, ko so ugotovili, da se je novoimenovani tehnični vodja med delovnim časom prijavljal na druga delovna mesta, kar odraža trend t.i. prekomerne zaposlenosti v svetu dela na daljavo. Hkrati finančno-tehnološko podjetje Brex uvaja koncept "Agent Mesh", ki temelji na mreži neodvisnih agentov UI, namenjenih popolni avtomatizaciji finančnih procesov v podjetjih, kot so upravljanje porabe in odobritve potovanj. Namesto osrednjega koordinatorja se ti specializirani agenti sporazumevajo v naravnem jeziku, kar povečuje modularnost in revizijsko sledljivost. O pomenu ohranjanja človeške presoje in integritete v svetu, ki ga vse bolj oblikujejo stroji, je v svojem uvodnem nagovoru spregovorila tudi Blaise Metreweli, vodja britanske obveščevalne službe SIS (MI6), ki je poudarila nujnost usklajevanja tehnološkega napredka z operativno disciplino in zaupanjem.

Močno sneženje in poledica sta v ponedeljek zjutraj povzročila popolno ohromitev letališča Schiphol v Amsterdamu, kjer so odpovedali vseh 450 predvidenih letov. Nizozemska tiskovna agencija ANP je poročala, da so letala prizemljena najmanj do 13. ure, pričakujejo pa, da bo število odpovedanih letov čez dan še naraščalo. Snežna nevihta je povzročila kaos tudi na drugih večjih evropskih letališčih, vključno z londonskim Heathrowom, kjer so morali prevozniki prav tako prilagoditi urnike. Potniki so se spopadali z velikimi zamudami, saj je zimsko vreme onemogočilo varno vzletanje in pristajanje letal. Letališke službe v Amsterdamu so si prizadevale očistiti vzletno-pristajalne steze, vendar so nizke temperature in nenehno sneženje oteževali delo. Gre za enega največjih zastojev v letalskem prometu letos, ki je neposredno vplival na povezave po celotni Evropi, vključno s poleti proti letališčem v sosednjih državah.

Danska premierka Mette Frederiksen je izjavila, da verjame, da ameriški predsednik Donald Trump resno želi prevzeti Grenlandijo. Poudarila je, da bi morebiten napad ZDA na drugo državo članico Nata zaustavil vse.

Svetovno gospodarstvo se na pragu leta 2026 sooča z naraščajočimi tveganji, ki jih povzročajo stagflacija, agresivna carinska politika Združenih držav Amerike in energetska revščina. Glavni strateg pri Bubba Trading Todd Horwitz je napovedal možnost obsežnega zloma borznih trgov, pri čemer bi vrednosti delnic lahko upadle za 40 do 60 odstotkov. Po njegovih navedbah so znižanja obrestnih mer pod vodstvom administracije Donalda Trumpa napaka, ki koristi predvsem bankam in obvladovanju državnega dolga, ne pa povprečnim gospodinjstvom. V Združenem kraljestvu so strokovnjaki fundacije Resolution Foundation opozorili na tveganje t. i. »zombi apokalipse« v gospodarstvu, kjer bodo visoki stroški zadolževanja in povišane minimalne plače prisilili neproduktivna podjetja v zaprtje. Število stečajev v Britaniji se je že povečalo za 17 odstotkov. Podobno negotovost občutijo v Pakistanu in Južni Koreji, kjer šibka domača poraba in odvisnost od ozkih industrijskih panog, kot je proizvodnja polprevodnikov, poglabljata socialne razlike. Medtem ameriški carinski ukrepi, ki so povprečne uvozne dajatve dvignili z 2 na 17 odstotkov, povzročajo vztrajno rast cen življenjskih potrebščin in krčenje kupne moči prebivalstva.

Ameriški dolar se je na začetku novega trgovalnega tedna okrepil v primerjavi z večino svetovnih valut, kar je neposredna posledica povečanih geopolitičnih tveganj, vključno z vojaškim posredovanjem Združenih držav Amerike v Venezueli. Ta negotovost je vlagatelje spodbudila k iskanju varnega zatočišča v ameriški valuti, kar je povzročilo padec vrednosti britanskega funta, novozelandskega dolarja in japonskega jena. Britanski funt se je ustalil pod ravnjo 1,3450, medtem ko je novozelandski dolar zdrsnil proti meji 0,5750. Posebno pozornost trgov sta pritegnila Japonska in guverner tamkajšnje centralne banke Kazuo Ueda. Ueda je v svojem prvem javnem nastopu leta 2026 jasno nakazal, da se cikel zviševanja obrestnih mer še ni končal, kar je odziv na decembrski dvig ključne obrestne mere na 0,75 odstotka, kar je najvišja raven po letu 1995. Kljub tem napovedim je japonski jen v primerjavi z dolarjem dosegel najnižjo raven v zadnjih dveh tednih, saj trgi še vedno dvomijo o natančni časovnici prihodnjih ukrepov Banke Japonske. Hkrati so se donosnosti japonskih državnih obveznic povzpele na najvišje ravni po letu 1999, kar odraža pričakovanja o dolgotrajnejšem zaostrovanju denarne politike. Kriptovalute, predvsem bitcoin, so se na te novice odzvale s padcem, kar sledi zgodovinskemu vzorcu negativnih reakcij na japonsko zviševanje obrestnih mer.

Po zajetju Nicolása Madura s strani ameriških sil so se pojavili različni odzivi. Podpredsednica Venezuele, Delcy Rodriguez, je dejanje označila za ameriško agresijo, medtem ko je papež Leo XIV poudaril pomembnost ohranjanja venezuelske suverenosti. Rusija je ameriško posredovanje obsodila kot oboroženo agresijo. Igralka Sara Foster je potezo ZDA pozdravila kot osvoboditev za Venezuelo. Podpredsednica Delcy Rodríguez je prevzela vodenje države.

Vrhovno sodišče Združenih držav Amerike se v letu 2026 pripravlja na izdajo pomembnih sodb, ki bi lahko prinesle prve večje pravne poraze administraciji predsednika Donalda Trumpa. Kljub trenutni konservativni večini v razmerju 6 proti 3 pravni strokovnjaki ocenjujejo, da sodišče v drugem letu Trumpovega mandata morda ne bo več tako naklonjeno njegovim enostranskim potezam. Med ključnimi vprašanji, o katerih bodo odločali sodniki, so pravica do državljanstva z rojstvom, zakonitost predsednikovih enostransko uvedenih carin ter poskus razrešitve guvernerjev Federal Reserve, kar bi lahko močno poseglo v neodvisnost finančnih institucij. Na mednarodnem prizorišču Trumpova politika še naprej močno odmeva, zlasti v Združenem kraljestvu, kjer se vlada Keira Starmerja trudi ohraniti t. i. poseben odnos z Washingtonom sredi Trumpovih nepredvidljivih potez, kot je bil domnevni zajem venezuelskega predsednika. Medtem ko se znotraj ZDA pojavljajo kritike o desničarskem premiku nekaterih osrednjih medijev, kot je CBS News pod vodstvom Bari Weiss, se politični analitiki že osredotočajo na obdobje po Trumpu. Čeprav se podpredsednik JD Vance omenja kot logičen naslednik, zgodovinski podatki kažejo, da imajo aktualni podpredsedniki pri kandidaturi za predsedniški stolček pogosto precejšnje težave.

Britanska meteorološka služba Met Office je izdala rumena opozorila zaradi snega in ledu, ki bosta v prvih dneh novega leta zajela London in okrožje Surrey. Arktični val je prinesel drastičen padec temperatur, ki so se v nekaterih delih države spustile do -10 stopinj Celzija. Zaradi ekstremnih razmer je bilo izdano redko opozorilo za varovanje zdravja, saj nizke temperature predstavljajo neposredno tveganje za življenje ranljivih skupin prebivalstva. Arktični piš, ki spremlja vstop v leto 2026, povzroča težave v prometu in logistiki po vsej Angliji. Ekstremne vremenske razmere so spodbudile tudi povečano povpraševanje po zimski opremi. Blagovna znamka UGG je ob tem predstavila nove modele nepremočljivih škornjev, prilagojenih za sneg in plundro, kar odraža prilagajanje potrošniškega trga na vse ostrejše zimske pogoje. Meteorologi napovedujejo, da se bo mraz nadaljeval tudi v prihodnjih dneh, kar bo dodatno obremenilo energetski sistem in zdravstvene storitve v državi.

Svetovni finančni trgi so vstopili v leto 2026 z nizko likvidnostjo in umirjenim trgovanjem, kar je značilno za praznični čas. Ameriški dolar je v primerjavi s švicarskim frankom ostal pod ravnjo 0,7940, pri čemer je ameriška valuta v preteklem letu izgubila več kot 12 odstotkov vrednosti. Podobno zatišje je bilo opaziti pri britanskem funtu, ki kljub rahlemu bikovskemu trendu proti japonskemu jenu ni uspel prebiti ključne uporne točke pri 211,50. Trgovanje v Aziji je bilo okrnjeno, saj so borze na Kitajskem in Japonskem zaradi novoletnih praznovanj ostale zaprte, kar je dodatno zmanjšalo obseg transakcij. Na britanskem nepremičninskem trgu podatki gradbene družbe Nationwide Building Society kažejo na izrazito upočasnitev rasti cen nepremičnin, ki se bo po napovedih analitikov nadaljevala tudi v letu 2026. Decembra se je letna rast cen v Združenem kraljestvu upočasnila na 0,6 odstotka, kar je močan padec glede na novembrskih 1,8 odstotka. Medtem ko večina regij beleži stagnacijo, Severna Irska ostaja izjema z več kot devetodstotno rastjo cen v preteklem letu. Pričakovanja za prihodnje leto ostajajo pesimistična, saj naj bi visoki stroški financiranja še naprej omejevali povpraševanje kupcev.

Ruben Amorim je v izjavah po remiju z Leedsom ponovno poudaril, da je v Manchester United prišel kot menedžer in ne le kot trener, s čimer je izzval vodstvo kluba, da mu omogoči opravljanje njegovega dela. Kritično se je odzval na delo ključnih uradnikov v klubu, obenem pa napovedal, da bo klub zapustil po izteku 18-mesečne pogodbe.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa sta po tednih intenzivnih pogajanj pripravila revidirano različico mirovnega načrta, ki naj bi končal vojno v Ukrajini. Prvotni predlog z 28 točkami, ki so ga ZDA predhodno usklajevale z Rusijo, so zmanjšali na 20 točk, potem ko so Kijev in njegovi evropski zavezniki izrazili resne pomisleke glede prvotnih določil, ki so bila ocenjena kot preveč naklonjena Moskvi. Zelenski bo revidiran dokument Trumpu uradno predstavil konec januarja, pred tem pa se bo ponovno sestal s t. i. skupino voljnih držav pod vodstvom Francije in Velike Britanije. Poleg osrednjega mirovnega načrta so delegacije pripravile še dva ključna dokumenta: osnutek o varnostnih jamstvih, ki si jih bodo razdelile Ukrajina, ZDA in Evropa, ter dvostranski sporazum med Kijevom in Washingtonom. Slednji je zasnovan kot gospodarski načrt oziroma „pot do blaginje Ukrajine“, ki se osredotoča na povojno obnovo in dolgoročno vzdržnost države. Ukrajinski minister za gospodarstvo Oleksij Sobolev je ob tem izpostavil, da bo država za gospodarsko oživitev v prihodnjem desetletju potrebovala paket v vrednosti približno 800 milijard dolarjev. Če bo mirovni dokument potrjen, ga bodo morali podpisati voditelji Ukrajine, ZDA, Rusije in predstavniki Evrope, pri čemer še ni določeno, ali bo v imenu slednje podpisala Evropska unija kot celota ali posamezne države članice, vključno z Italijo.

V nedeljo zjutraj so se grška letališča spopadala z obsežnimi motnjami v letalskem prometu zaradi tehnične napake na sistemu kontrole zračnega prometa v bližini Aten. Po navedbah grške nacionalne televizije ERT so bile operacije vzletanja in pristajanja ustavljene za najmanj dve uri, kar je povzročilo številne zamude in odpovedi letov po vsej državi. Lokalni mediji so poročali o težavah s frekvencami v zračnem prostoru, ki so neposredno vplivale na delovanje vseh večjih letališč v regiji. Promet se je začel postopoma normalizirati po tem, ko so tehnične službe delno odpravile napako, vendar so potniki še vedno opozorjeni na možnost dodatnih zamud v preostanku dneva. Dogodek v Grčiji se je zgodil le nekaj dni po podobnem incidentu v Združenem kraljestvu, kar kaže na povečano ranljivost evropske letalske infrastrukture sredi poletne sezone. Grške oblasti so potrdile, da vzpostavljajo polno zmogljivost sistema, medtem ko agencije za nadzor zračnega prometa preučujejo vzroke za ponavljajoče se okvare v evropskem zračnem prostoru.

Indeks FTSE 100 je ob začetku novega leta dosegel novo rekordno vrednost in se povzpel na 10.036,82 točke, kar je mejnik v zgodovini britanskega borznega indeksa.

Britansko ministrstvo za delo in pokojninsko zavarovanje (DWP) je potrdilo, da se bodo državne pokojnine v Združenem kraljestvu s 6. aprilom 2026 zvišale za 4,8 odstotka. To povišanje, ki temelji na mehanizmu t. i. trojnega zaklepa (triple lock), bo tedensko izplačilo za novo državno pokojnino dvignilo na 241,30 funta, medtem ko se bo osnovna pokojnina povečala na 184,90 funta. Kljub nominalnemu zvišanju prejemkov pa strokovnjaki opozarjajo na naraščajoče davčno breme. Zaradi zamrznitve osebnih davčnih olajšav pri 12.570 funtih se bo večina upokojencev, ki prejemajo polno pokojnino, približala pragu za plačilo dohodnine, kar bi lahko številne prisililo v nepričakovana doplačila davkov. Vzporedno z evropskimi dogodki je južnokorejska zavarovalnica AIA Korea predstavila nov produkt pokojninskega zavarovanja v ameriških dolarjih. Gre za odgovor na hitro staranje prebivalstva in nestanovitnost domače valute, saj produkt omogoča varčevanje v globalno varni valuti z dodatnimi bonusi, vezanimi na ameriške obrestne mere. Ta poteza odraža širši svetovni trend iskanja stabilnih naložbenih donosov za obdobje upokojitve v času gospodarske negotovosti in valutnih nihanj. Medtem ko britanski upokojenci bijejo bitko z domačo fiskalno politiko, se v Aziji krepijo rešitve, ki temeljijo na mednarodnih finančnih trgih.

Močno sneženje in poledica sta v nemški zvezni deželi Spodnja Saska, zlasti v regiji Hannover, povzročila obsežne motnje v prometu. Zaradi neugodnih vremenskih razmer je prišlo do številnih prometnih nesreč, ki so ohromile cestni promet, hkrati pa so poročali o odpovedih v avtobusnem in železniškem prometu. Medtem ko so ljubitelji zimskih športov snežne pošiljke pozdravili, se vozniki in potniki v javnem prevozu spopadajo z zamudami in nevarnimi razmerami na poti. Lokalne oblasti so vzpostavile stalno spremljanje razmer, saj se regija sooča z nenehnimi težavami pri zagotavljanju varnosti na cestah. Poledica je povzročila zdrse vozil, kar je zahtevalo posredovanje reševalnih služb in vzdrževalcev cest. Potnikom svetujejo, naj spremljajo aktualne informacije o voznih redih, saj so številne povezave še vedno prekinjene ali močno ovirane. Razmere ostajajo napete, saj vremenska napoved zaenkrat ne obeta hitrega izboljšanja stanja na prizadetih območjih.

Železniški operater Eurostar je zaradi resnih težav z električnim napajanjem v predoru pod Rokavskim prelivom odpovedal vse potniške povezave med Londonom in celinsko Evropo. Do popolne zaustavitve prometa je prišlo v enem izmed prometno najbolj obremenjenih obdobij leta, ko se številni potniki vračajo domov po praznikih. Po uradnih navedbah podjetja je napaka na električni napeljavi povzročila okvaro vlaka, ki je nato obtičal neposredno v predoru, kar je onemogočilo prehod ostalim kompozicijam. Zaradi izpada so bili odpovedani vsi vlaki med Londonom ter Parizom, Brusljem in Amsterdamom, kar je povzročilo potovalni kaos na ključnih evropskih železniških vozliščih. Predstavniki Eurostarja so pojasnili, da so morali promet ustaviti do odprave tehnične napake na nadzemni električni napeljavi in umika okvarjenega vlaka. Potnikom so svetovali, naj odložijo svoja potovanja, medtem ko strokovne ekipe na terenu poskušajo čim prej vzpostaviti normalno delovanje infrastrukture pod morjem. Incident je prizadel na tisoče potnikov, ki so ostali ujeti na postajah brez takojšnjih alternativnih možnosti prevoza.

Borza Chicago Mercantile Exchange (CME) je v zadnjih dneh leta 2025 zvišala maržne zahteve za terminske pogodbe na plemenite kovine, kar je sprožilo buren odziv na finančnih trgih. Zaradi te odločitve so cene srebra v enem dnevu padle za več kot devet odstotkov, medtem ko se je promptna cena srebra znižala za pet dolarjev. Podobne pritiske so občutile tudi druge plemenite kovine; zlato je izgubilo 50 dolarjev glede na dnevni vrh, paladij pa je strmoglavil za sedem odstotkov. Kljub trenutnemu popravku cen srebro na letni ravni še vedno beleži izjemno, več kot 150-odstotno rast, kar predstavlja najmočnejše leto za to kovino v zgodovini. Na valutnih trgih britanski funt ostaja pod pritiskom v razmerju do ameriškega dolarja, saj se par GBP/USD giblje okoli vrednosti 1,3460, kar nakazuje na slabljenje bikovskega trenda. Hkrati kriptovaluta cardano (ADA) kaže znake okrevanja po padcu na kritično podporno raven 0,35 dolarja. Tehnični kazalniki nakazujejo na morebiten 40-odstotni odboj vrednosti do januarja 2026, če bo digitalnemu sredstvu uspelo prebiti odporno raven pri 0,43 dolarja. Trgi plemenitih kovin in digitalnih naložb tako vstopajo v novo leto v znamenju povečane volatilnosti in prilagajanja regulatornim spremembam na vodilnih svetovnih borzah.

Združeno kraljestvo je uvedlo prepoved oglaševanja hrane z visoko vsebnostjo maščob, soli ali sladkorja na televiziji in spletu, s čimer naj bi iz otroške prehrane odstranili do 7,2 milijarde kalorij letno. Vlada to označuje kot vodilni ukrep na svetu za omejevanje debelosti otrok, saj je po vladnih statistikah debel en od desetih otrok, ki obiskujejo prvi razred.

Britanski premier Keir Starmer je napovedal ambiciozen načrt za leto 2026, s katerim želi izboljšati življenjski standard državljanov in zajeziti krizo visokih življenjskih stroškov. V okviru svoje novoletne kampanje, s katero nagovarja volivce, je premier obljubil, da bo olajšanje finančnih pritiskov na gospodinjstva prednostna naloga njegove vlade. Starmer je ob tem priznal, da je življenje za mnoge Britance trenutno težje, kot bi moralo biti, zato napoveduje vrsto ukrepov, ki bi neposredno vplivali na zmanjšanje dnevnih izdatkov prebivalstva. Med osrednjimi ukrepi, ki jih namerava izpostaviti med obiski po državi, sta zamrznitev cen železniških vozovnic in trošarin na gorivo. Strategija prihaja v času, ko se laburistična vlada sooča s političnim pritiskom in vzponom stranke Reform UK, ki izkorišča nezadovoljstvo volivcev nad gospodarskimi razmerami. Starmer poudarja, da pri prizadevanjih za znižanje stroškov ne bo popuščanja, saj želi s konkretnimi politikami povrniti zaupanje v dolgoročno gospodarsko stabilnost države.

Britanska diskontna trgovska veriga B&M je v vseh svojih poslovalnicah po Združenem kraljestvu začela obsežno razprodajo zalog, kjer so številni izdelki na voljo po ceni zgolj 10 penijev. Akcija vključuje širok nabor kategorij, med drugim opremo za dom, igrače, električne naprave in sezonske izdelke. Gre za eno največjih tovrstnih razprodaj v zgodovini podjetja, s katero želijo hitro sprostiti skladiščne kapacitete in kupcem ponuditi izdelke za le delček njihove prvotne maloprodajne cene. Kupci po vsej državi so že začeli obiskovati trgovine v iskanju najugodnejših ponudb, saj so popusti na določene artikle izjemno visoki. Trgovska veriga poudarja, da so zaloge omejene in da akcija velja do razprodaje razpoložljivih predmetov. Takšne strateške razprodaje so v britanskem maloprodajnem sektorju pogost pojav, ko trgovci prehajajo na nove sezonske kolekcije, vendar je tokratna akcija zaradi izjemno nizke enotne cene pritegnila posebno pozornost javnosti in medijev.

Železniški promet skozi predor pod Rokavskim prelivom je bil danes zjutraj znova vzpostavljen, potem ko so torkove težave z električnim napajanjem povzročile popolno ustavitev povezav. Družba Eurostar, ki upravlja s hitrimi vlaki med Parizom in Londonom, je potrdila, da so napako na infrastrukturi odpravili, vendar potnike opozarja, da so čez dan še vedno možne zamude in posamezne odpovedi terminov. Tehnične motnje so povzročile precejšnje nevšečnosti na eni najpomembnejših prometnih osi v Evropi, saj so vlaki v torek ostali ustavljeni, kar je prizadelo na tisoče potnikov. Upravljavci infrastrukture so čez noč izvedli nujna popravila na napajalnem sistemu, da bi zagotovili varno nadaljevanje obratovanja. Kljub normalizaciji stanja podjetje Eurostar svetuje potnikom, naj pred odhodom na železniške postaje preverijo status svojih povezav.

Železniški promet skozi predor pod Rokavskim prelivom, ki povezuje celinsko Evropo in Združeno kraljestvo, so v sredo ponovno vzpostavili v obeh smereh. Operater predora Eurotunnel je sporočil, da 50-kilometrski podvodni tir spet obratuje s polno zmogljivostjo, potem ko je v torek prišlo do resnih motenj zaradi napake v električnem napajanju. Kljub ponovnemu odprtju proge pa prevoznik Eurostar opozarja na morebitne zamude in potnike poziva k previdnosti pri načrtovanju potovanj. Tehnične težave so povzročile obsežen kaos v potniškem prometu, saj so številni potniki na predvečer novega leta obtičali na vlakih ali železniških postajah v Parizu in Londonu. Medtem ko se razmere v predoru stabilizirajo, o težavah na železniškem omrežju poročajo tudi iz Nizozemske, kar dodatno zapleta mednarodne povezave v regiji. Prevozniki si prizadevajo čim prej normalizirati vozne rede, vendar bodo posledice torkovega izpada čutne še ves dan.

Družbi Eurostar in Le Shuttle sta včeraj preklicali vse železniške povezave med Londonom in celinsko Evropo zaradi resne napake na električnem omrežju v predoru pod Rokavskim prelivom. Težave, ki jih je povzročila okvara na nadzemnih električnih vodih, so dopolnile še težave z enim izmed vlakov, ki je obtičal v predoru. Zaradi incidenta so bili začasno ustavljeni vsi prevozi med Londonom in destinacijami v Franciji, Belgiji ter na Nizozemskem, kar je povzročilo potovalni kaos in na tisoče potnikov pustilo brez načrtovanih povezav. Posebej kritične so bile razmere na progah proti Nizozemski, kjer so bili odpovedani vsi vlaki, potniki pa so ostali ujeti na postajah brez neposrednih alternativ. Upravljalec predora in prevozniki si prizadevajo odpraviti tehnično napako, vendar so opozorili, da bodo motnje v prometu trajale dlje časa. Potnikom svetujejo, naj spremljajo posodobitve in po možnosti preložijo svoja potovanja, saj so terminali v Londonu in v bližini Calaisa močno obremenjeni.

Železniški prevoznik Eurostar je zaradi tehničnih težav v predoru pod Rokavskim prelivom začasno odpovedal vse potniške vlakovne povezave med Londonom ter Parizom, Brusljem in Amsterdamom. Težave so povzročile obsežen zastoj v prometu le dan pred praznovanjem novega leta, kar je na postaji St Pancras v Londonu pustilo na stotine potnikov, ki so nameravali potovati na celino. Po prvih informacijah so bile težave posledica poplav v enem izmed predorov na jugovzhodu Anglije, kar je onemogočilo varno obratovanje hitrih vlakov. Potnikom so svetovali, naj odložijo svoja potovanja, medtem ko so se upravljavci infrastrukture trudili odpraviti napako in izčrpati vodo iz poplavljenih delov proge. Incident je povzročil precejšnjo gospodarsko škodo in logistične preglavice za tisoče ljudi, ki so praznični konec tedna načrtovali v evropskih prestolnicah.

Rusija je v soboto izvedla napad z balističnimi raketami in droni na Kijev, pri čemer je bila ubita najmanj ena oseba, 27 pa je bilo ranjenih. Napad je zadel stanovanjske zgradbe in energetsko infrastrukturo. Zelenski se je pred srečanjem s Trumpom pogovarjal z evropskimi in kanadskimi voditelji.

V Iranu so se na več kot 220 lokacijah razširili množični protivladni protesti, ki so posledica kritičnega gospodarskega zloma in rekordnega padca vrednosti nacionalne valute rial. Teokratski režim v Teheranu se je znašel pod izjemnim pritiskom, saj je valuta po ponovni uvedbi sankcij Združenih narodov septembra lani padla na vrednost 1,4 milijona za en ameriški dolar. Situacijo so dodatno poslabšale posledice junijske vojne z Izraelom, v kateri so Združene države Amerike bombardirale iranske jedrske objekte, ter propad iranskih zavezniških skupin v regiji. Ameriški predsednik Donald Trump je stopnjeval retoriko proti Iranu z opozorilom, da bodo ZDA posredovale, če bo režim nasilno zatrl mirne protestnike. Ta grožnja je dobila novo težo po nedavnem padcu venezuelskega predsednika Nicolása Madura, ki so ga zajele ameriške sile. Washington je po zamenjavi oblasti v Caracasu že napovedal prevzem nadzora nad venezuelsko naftno industrijo in pridobitev dostopa do napredne ruske vojaške tehnologije, vključno s sistemi S-300VM in lovci Su-30MKV. Hkrati so opazovalci v britanskih letalskih bazah opazili premike specialnih enot, ki so sodelovale pri operaciji v Venezueli, kar nakazuje na priprave za morebitne nove vojaške operacije na Bližnjem vzhodu.

Po prejemu ameriških predlogov je potekal telefonski pogovor med svetovalcem Vladimirja Putina, Jurijem Ušakovom, in člani ameriške administracije. Dmitrij Peskov je potrdil, da sta se Moskva in Washington dogovorila za nadaljevanje dialoga.

Na Floridi je potekalo srečanje med predsednikom ZDA Donaldom Trumpom in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Zelenski naj bi izrazil željo po povečanju pritiska ZDA na Rusijo, medtem ko naj Trump ne bi pričakoval pomembnih rezultatov od pogovorov. Po srečanju naj bi sledil telefonski pogovor z evropskimi voditelji. Glavna tema pogovorov je bila situacija v Donbasu.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je na Floridi srečal z Donaldom Trumpom, da bi razpravljala o mirovnem načrtu za Ukrajino. Govorila sta tudi o ozemeljskih zahtevah Rusije. Pred srečanjem je Zelenski izrazil upanje glede končanja vojne.

Ukrajinske sile so s pomočjo britanskih raket Storm Shadow in domačih dolgonosnih dronov napadle več ruskih naftnih in plinskih obratov, so sporočili ukrajinski vojaški in varnostni uradniki. Napad je zadel tudi pomembno rusko naftno rafinerijo.

Donald Trump je obljubil, da bo Ukrajina prejela »močna« varnostna jamstva, če bo dosežen mirovni sporazum.

Združene države Amerike so v začetku leta 2026 zabeležile rekordno višino javnega dolga, ki je presegel 38,5 bilijona dolarjev, kar močno prehiteva prvotne napovedi finančnih institucij. Gospodarstvo pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa sicer beleži 4,3-odstotno rast, vendar visoki stroški servisiranja dolga, ki se približujejo bilijonu dolarjev letno, in agresivna carinska politika povzročajo negotovost pri potrošnikih. Povprečne carinske stopnje so se z 2,4 odstotka dvignile na 16,8 odstotka, kar je najvišja raven po letu 1935, s čimer se destabilizirajo mednarodni trgovinski odnosi. Podobni pritiski so opazni tudi v Združenem kraljestvu, kjer bo državni dolg letos predvidoma presegel prag treh bilijonov funtov. Britanske javne finance se spopadajo s posledicami preteklih gospodarskih šokov, vključno s pandemijo in energetsko krizo, zaradi česar stroški obresti močno obremenjujejo državni proračun. Kancler načrtuje dodatno zadolževanje v višini več kot 430 milijard funtov v naslednjih petih letih, da bi pokril proračunske primanjkljaje, medtem ko stroški obresti že presegajo izdatke za obrambo.

Javni dolg Združenih držav Amerike je v začetku leta 2026 dosegel rekordnih 38,5 bilijona dolarjev, medtem ko se Velika Britanija pripravlja na preboj psihološke meje 3 bilijonov funtov dolga. V ZDA so stroški obresti na javni dolg v primerjavi z letom 2020 skoraj narasli na bilijon dolarjev letno, kar močno obremenjuje proračun. Administracija predsednika Donalda Trumpa je po prvem letu mandata zabeležila visoko gospodarsko rast v višini 4,3 odstotka, vendar so hkrati uvedene carine, ki v povprečju znašajo 16,8 odstotka, povzročile nestabilnost v mednarodni trgovini. Podobne težave s fiskalno vzdržnostjo se pojavljajo v Veliki Britaniji, kjer bo dolg po napovedih kmalu presegel 100 odstotkov bruto domačega proizvoda. Glavni razlogi za povečano zadolževanje v obeh državah so posledice pandemije covida-19, energetska kriza in pretekla finančna nihanja. Britansko ministrstvo za finance v fiskalnem letu 2026-27 načrtuje porabo 135 milijard funtov zgolj za obresti, kar presega proračunska sredstva za obrambo. Kljub prihodkom iz carin se v ZDA povečuje zaskrbljenost prebivalstva nad prihodnjim gospodarskim položajem.

Javni dolg Združenih držav Amerike je v začetku leta 2026 presegel rekordnih 38,5 bilijona dolarjev, kar je posledica dolgotrajnega kopičenja stroškov iz obdobja pandemije in naraščajočih obrestnih mer. Stroški servisiranja dolga so se v zadnjih šestih letih skoraj potrojili, saj letna plačila obresti zdaj dosegajo bilijon dolarjev, kar močno omejuje zvezni proračun. Kljub robustni 4,3-odstotni gospodarski rasti v zadnjem četrtletju leta 2025 in povečanim prihodkom iz naslova carin, ki so pod administracijo Donalda Trumpa dosegle povprečno 16,8-odstotno stopnjo, med ameriškimi potrošniki narašča zaskrbljenost glede prihodnosti. Podobni pritiski so opazni v Združenem kraljestvu, kjer naj bi javni dolg letos prvič v zgodovini presegel mejo 3 bilijonov funtov. Britanske javne finance so pod velikim pritiskom zaradi preteklih gospodarskih šokov, vključno z bančno krizo leta 2008 in energetsko krizo. Predvideni stroški za plačilo obresti v višini 135 milijard funtov za proračunsko leto 2026/27 že močno presegajo izdatke za obrambo. Kanclerka namerava v prihodnjih petih letih najeti za več kot 430 milijard funtov novih posojil, da bi pokrila primanjkljaje v javni blagajni, medtem ko dolg dosega skoraj 100 odstotkov nacionalnega dohodka.

Javni dolg Združenih držav Amerike je v začetku leta 2026 presegel rekordnih 38,5 bilijona dolarjev, kar močno prehiteva napovedi Odbora za odgovoren zvezni proračun, ki je takšno raven pričakoval šele okoli leta 2030. Glavni razlogi za strmo rast koreninijo v obsežni proračunski porabi iz obdobja pandemije, trenutno pa situacijo poslabšujejo letna plačila obresti, ki dosegajo bilijon dolarjev. V prvem letu mandata predsednika Donalda Trumpa je ameriško gospodarstvo sicer zabeležilo 4,3-odstotno rast v tretjem četrtletju leta 2025, vendar so se povprečne carinske stopnje dvignile na 16,8 odstotka, kar je najvišja raven po letu 1935. Čeprav so carine v letu 2025 prinesle približno 200 milijard dolarjev dodatnih zveznih prihodkov, so hkrati povzročile nestabilnost v mednarodnih trgovinskih odnosih. Podobni pritiski na javne finance se pojavljajo tudi v Veliki Britaniji, kjer naj bi državni dolg letos prvič presegel prag treh bilijonov funtov. Britanski dolg trenutno znaša 2,93 bilijona funtov, kar je dramatičen skok v primerjavi s 350 milijardami funtov ob začetku tisočletja. Napovedi Urada za proračunsko odgovornost (OBR) kažejo, da bo dolg do leta 2031 narasel na 3,5 bilijona funtov, kar pomeni desetkratno povečanje v treh desetletjih. Britanska zakladnica je za plačilo obresti v proračunskem letu 2026/27 namenila 135 milijard funtov, kar znatno presega sredstva, namenjena obrambi. Obe državi se tako soočata s strukturnimi izzivi servisiranja dolga, ki omejujejo njun fiskalni prostor.

Javni dolg Združenih držav Amerike je v začetku leta 2026 presegel zgodovinsko mejo 38,5 bilijona dolarjev, kar močno prehiteva predhodne napovedi fiskalnih institucij. Ta skokovit porast je predvsem posledica pretekle visoke porabe v času pandemije in hitro naraščajočih obresti, ki zdaj letno znašajo približno bilijon dolarjev. Kljub robustni gospodarski rasti, ki je v zadnjem četrtletju leta 2025 znašala 4,3 odstotka, se ameriška javnost spopada z negotovostjo zaradi višjih življenjskih stroškov in protekcionistične trgovinske politike administracije Donalda Trumpa, ki je povprečne carinske stopnje dvignila na najvišjo raven po letu 1935. Istočasno se s kritičnim povečanjem zadolženosti sooča tudi Velika Britanija, kjer bo javni dolg letos prvič v zgodovini presegel prag 3 bilijone funtov. Napovedi kažejo, da se bo dolg do leta 2031 povzpel celo nad 3,5 bilijona funtov, kar je desetkrat več kot na začetku tisočletja. Britansko ministrstvo za finance bo za plačilo obresti v proračunskem letu 2026/27 namenilo kar 135 milijard funtov, kar znatno presega obrambni proračun države. Obe velesili se tako spopadata z dolgoročnimi posledicami bančne krize, pandemije in energetske draginje, ki so njuni gospodarstvi potisnile na rob vzdržnosti.

Severno poloblo je ob koncu leta 2025 zajel obsežen val arktičnega mraza, ki prinaša ekstremne zimske razmere v Veliko Britanijo, Grčijo in Združene države Amerike. V Veliki Britaniji so meteorologi izdali opozorila pred vdorom skandinavskega hladnega zraka, ki bi lahko na novoletni dan temperature spustil do -12 stopinj Celzija. Britanske zdravstvene oblasti so že aktivirale stopnjo pripravljenosti zaradi nevarnega mraza, medtem ko se na severu države in na Škotskem pripravljajo na obilne snežne padavine, ki jih prinaša območje nizkega zračnega tlaka iz Severnega morja. Podobne razmere vladajo v Grčiji, kjer se temperature ob vstopu v novo leto znižujejo za do 10 stopinj Celzija. Sneženje je že zajelo višje ležeče predele, napovedi pa kažejo, da se bodo snežne padavine do novega leta razširile tudi na nižine, vključno z okolico Aten. Močni severni vetrovi v Egejskem morju dodatno stopnjujejo občutek mraza. Medtem se v Združenih državah Amerike, zlasti v zveznih državah Alabama in Nova Mehika, spopadajo z nizkimi temperaturami in meglo, čeprav nekateri deli države pričakujejo postopno otoplitev v prvih dneh januarja. Vremenski sistemi, ki so se razvili ob koncu leta, povzročajo precejšnje težave v prometu in oskrbi z energijo na širšem območju severne poloble.

Javni dolg Združenih držav Amerike je v začetku leta 2026 presegel rekordnih 38,5 bilijona dolarjev, kar močno prehiteva prejšnje napovedi proračunskega urada, ki je takšno raven pričakoval šele leta 2030. Glavni vzroki za strmo rast koreninijo v obsežni porabi iz obdobja pandemije covida-19, hkrati pa letni stroški za obresti zdaj dosegajo bilijon dolarjev, kar predstavlja kritično breme za zvezni proračun. Kljub robustni 4,3-odstotni gospodarski rasti v tretjem četrtletju leta 2025 in povečanim prihodkom iz carin, ki so se pod administracijo Donalda Trumpa dvignile na povprečnih 16,8 odstotka, med ameriškimi državljani narašča zaskrbljenost glede prihodnosti. Podobni pritiski na javne finance so opazni tudi v Veliki Britaniji, kjer naj bi nacionalni dolg letos prvič presegel prag 3 bilijone britanskih funtov. Napovedi kažejo, da se bo dolg do leta 2031 povzpel celo nad 3,5 bilijona funtov, k čemur so prispevale zaporedne gospodarske krize, od bančnega zloma leta 2008 do energetske draginje. Stroški servisiranja dolga v Britaniji zdaj znatno presegajo izdatke za obrambo, kar obe velesili postavlja v negotov fiskalni položaj, ko obresti postajajo eden največjih proračunskih odhodkov.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je vstopil v leto 2026 sredi stopnjevanja pravnih in političnih pritiskov, ki segajo od poskusov rušenja post-Watergateovske protikorupcijske zakonodaje do tveganih naložb v umetno inteligenco. Njegova administracija se sooča z resnimi obtožbami o zlorabi zveznih sredstev za poplačilo političnih zaveznikov, zlasti prek zahtevkov po zakonu o odškodninski odgovornosti zvezne vlade (FTCA) za osebe, ki so bile vpletene v dogodke 6. januarja. Hkrati analitiki opozarja na morebitni pok naložbenega balona v tehnologijo umetne inteligence, kar bi lahko do konca leta 2026 resno ogrozilo Trumpovo gospodarsko agendo, od katere se predsednik že začenja distancirati. Na zunanjepolitičnem področju so se ponovno zaostrili odnosi z londonskim županom Sadiqom Khanom, medtem ko znotraj ZDA narašča nezadovoljstvo zaradi visokih življenjskih stroškov. Kljub Trumpovim trditvam o znižanju cen hrane in energije, podatki kažejo na nadaljevanje krize dostopnosti, ki jo dodatno poganjajo uvedene carine in prekinitve socialnih subvencij. Poleg tega se republikanska stranka spopada z notranjimi razkoli in finančnimi težavami, saj Trumpovi obsežni nabiralniški podvigi domnevno črpajo sredstva, namenjena vmesnim volitvam. Kritike so poletele tudi na predsednikov odnos do socialne varnosti, saj načrti za rušenje zveznih stavb simbolizirajo širša prizadevanja za krčenje javnih programov.

Gospodarstvo Združenih držav Amerike se je ob začetku leta 2026 znašlo v protislovnem položaju. Medtem ko je država v tretjem četrtletju leta 2025 zabeležila robustno 4,3-odstotno gospodarsko rast, je javni dolg januarja 2026 presegel rekordnih 38,5 bilijona dolarjev. Ta mejnik je bil dosežen bistveno prej, kot so predvidevale strokovne institucije, kar je predvsem posledica obsežne porabe iz obdobja pandemije in naraščajočih stroškov servisiranja dolga. Letna plačila obresti so dosegla skoraj bilijon dolarjev, kar predstavlja trikratno povečanje v primerjavi z letom 2020. Fiskalno politiko predsednika Donalda Trumpa zaznamujejo tudi visoke carine, ki so se z začetnih 2,4 odstotka povzpele na povprečnih 16,8 odstotka, kar so najvišje stopnje po letu 1935. Čeprav so ti ukrepi v letu 2025 v zvezni proračun prinesli dodatnih 200 milijard dolarjev prihodkov, so hkrati povzročili destabilizacijo mednarodnih trgovinskih odnosov. Podobni pritiski na javne finance so prisotni tudi v Veliki Britaniji, kjer naj bi državni dolg letos prvič presegel prag 3 bilijonov funtov. Britansko gospodarstvo se spopada z dolgoročnimi posledicami bančne krize iz leta 2008, pandemije in energetske draginje, zaradi česar si bo vlada v naslednjih petih letih izposodila več kot 430 milijard funtov. Stroški obresti v Združenem kraljestvu so za fiskalno leto 2026-27 ocenjeni na 135 milijard funtov, kar znatno presega obrambni proračun. Kljub statistični rasti v ZDA javnomnenjske raziskave kažejo na naraščajočo zaskrbljenost prebivalstva glede prihodnosti, saj inflacijski pritiski in visoka zadolženost zmanjšujejo zaupanje v dolgoročno stabilnost.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Predsednik ZDA Donald Trump je ob koncu leta preložil zvišanje carin na oblazinjeno pohištvo, kuhinjske omarice in toaletne mizice za eno leto. Medtem pa nemška družinska podjetja opozarjajo, da davki, stroški energije in birokracija uničujejo konkurenčnost.

Združene države Amerike so januarja 2026 zabeležile rekorden javni dolg v višini 38,5 bilijona dolarjev, kar močno presega prejšnje napovedi strokovnih institucij. Ta mejnik so dosegli ob koncu prvega leta mandata predsednika Donalda Trumpa, katerega gospodarska politika temelji na filozofiji "Amerika na prvem mestu", vključno z zvišanjem carin na povprečnih 16,8 odstotka. Čeprav so ZDA v tretjem četrtletju leta 2025 zabeležile 4,3-odstotno gospodarsko rast, letni stroški za obresti na dolg zdaj dosegajo bilijon dolarjev, kar resno obremenjuje zvezni proračun. Podobni pritiski so se pojavili v Veliki Britaniji, kjer bo državni dolg po napovedih kmalu presegel prag treh bilijonov funtov. Britanske finance so pod velikim pritiskom zaradi preteklega zadolževanja med pandemijo in energetsko krizo, stroški servisiranja dolga pa so v fiskalnem letu 2026/27 dosegli 135 milijard funtov, kar presega izdatke za obrambo. Obe državi se spopadata z naraščajočo negotovostjo glede dolgoročne fiskalne vzdržnosti, medtem ko se javnost sooča s pesimističnimi gospodarskimi obeti.